Jano napisal:
Otroci si zasluzijo mamo in oceta v lju ecih in spostljivih druzinskih odnosih, ki so jim za vzgked in vrednoto... to je skrb za otroke in njihovo dobro, vztrajanje v nesreci in odtujenosti pa ni srecno otrostvo otrok verjemi, ceprav je najlazje za starse se izgovoriti na otroke, da se zrtvujejo zanje... pa s tem jim v bistvu delajo skodo, ker jim nalagajo krivdo in odgovornost za nesreco starsev...kar pa je ppdlo in niti maljo ljubeznivo od starsev... take.mamica bo rekla nekoc hcerkici tako sem ti privoscila oceta, da ti ga nisem hotela vzet in zato sem se zrtvovala zate in vztrajala v takih razmerah. Tako bo odgovornost za mamino nesreco in nezadovoljstvo nosila kar naenkrat hci. Ker jo bo mama tako prenesla nanjo...in to je. Veliko huje, podlo od starsev in travmaticno za otroka, kot ce bi starsi svoje odnose resevali med seboj z vso odgovornostjo in se ne izgovarjali in prenasali tega na otroke. Ker tako prenasanje in izgovarjanje je travma in hudo breme za otroke...in je dozivljenjsko
Sem otrok enega takega zakona, ki se je obdržal izključno zaradi mene in kjer sta se starša kregala non stop, vpila in žalila. Meni osebno ni niti en nikdar naprej vrgel, da se je žrtvoval, le oba sta komaj enkrat ali dvakrat omenila, da sta bila skupaj, ker sta želela, da imam jaz družino. Ločila sta se, ko sem si jaz ustvarila svojo družino.
Neskončno sem jima hvaležna za žrtev, ki sta jo naredila zame, ker mogoče se njima to ni zdelo žrtvovanje, ampak naravno delovanje roditelja, jaz vem zdaj, da je bila to žrtev. Bila sem ljubljena in oboževana od obeh in kljub vsem njunim kregom, sta meni dala čudovito otroštvo in odraščanje!
Njuna lekcija je bila meni ta, da se je potrebno zaradi otroka potrudit. Onadva sta se sicer na kocu nehala trudit in se ločila, jaz sem pa speljala svoj zakon skozi tunele in hribe in doline do 25. leta in danes nama je z možem super. Ker sem vztrajala z vsemi svojimi in njegovimi napakami....
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 01 Nov 2016 19:43