Poglejmo resnici v oči je napisal/a: ↑
Replika je napisal/a: ↑
Em, kaj? A da sem z njim zaradi tega, da bom dedovala po njem? Kaj pa če prva umrem?
Sem si pa celo življenje zafrknila potem 😂 joj kakšne imaš.
Kdo pa naj bi po tvojem dedoval - pa reciva po meni, ko jaz umrem? Čisto iz firbca.
Dediščina in pravičnost glede le te je kompleksna zadeva. Eno je dedno pravo, drugo so kompleksne relacije znotraj družine in okoliščine nastanka določenega premoženja. Kot verjetno veš, dedno pravo izvora premoženja ne gleda, zato vse (pustimo sedaj oporoko in nujne deleže) v enakih delih razdeli po ključu partner-otroci. Kaj pa če premoženja ni ustvaril partner ampak njegovi starši... se čutiš bolj upravičena do le tega kot recimo vnuki ustvarjalcev tega premoženja (ki recimo niso tvoji otroci)...navajam zgolj kot primer. Zakaj bi ti dedovala hišo, ki so jo ustvarili partnerjevi starši in se je recimo vzdrževala sama (z oddajanjem recimo). Kaj imaš ti s tem, z ustvarjalci tega premoženja? Nič. Pa bi jo vseeno dobila, vsaj del.
Po tebi? Če si normalna, otroci oz partner, če sta to premoženje ustvarjala skupaj v približno enakih deležih. Če ne, samo otroci. Premoženje, ki so ga ustvarili tvoji starši, samo otroci. Razen če pride bolezen in nekdo res skrbi zate in žrtvuje leta svojega življenja. Potem ta oseba. To je moj pogled.
To zdej tako pišeš, kot da sem jaz napisala zakone o dedovanju in se poročila izključno z mislijo na hišo moževih staršev, ki jo bom nekoč DOBILA. Komaj čakam.
Ma ne vem iz katerega stoletja ste fantje . Za dixija že vemo da iz enajstega, ti pa najkasneje iz petnajstega.
Tale debata je sploh čudna, kot da ni iz tega stoletja - ali vsaj ne iz tega geografskega prostora.