Vaše mnenje je napisal/a: ↑Zakaj so računalniške igre zasvojenost, branje knjig, gledanje tvja, potepanje po gostilnah, kazinojih, brskanje po računalniku ali telefonu itd, pa ne?
Sam rad igram računalniške igre. Včasih igram tudi po 5 ur na dan. Par kolegic mi je že reklo, da sem zasvojen z računalnikom oz. igrami in da bi mogel iti na zdravljenje.
Jaz nekako tako preživljam običajne dneve: Igram parkrat po uro, dve na dan rač igre, če je ob toplih in lepih dnevih lepo zunaj, grem na kolo za dve tri ure, če mi čas in volja po šihtu to še dopuščata.
Ampak, dostikrat pogledam sliko sebe in drugih. Recimo, jaz igram 5 ur na dan rač. igre in to je vse, kar je mojega hobija, med tem, ko nekdo bere uro ali dve neko knjigo, po knjigi gre malo še na tv za uro ali dve, da pogleda mehiško limonado ali pa kakšen film, mogoče še ima na koncu dneva za kakšno uro čas za Facebook ali pa instagram ali kaj že pač je. In, če potegneš črto, na koncu vidiš, da je vse od naštetega tudi zasvojenost.
Poznam kolegico, ki mi reče, da sem zasvojen z računalnikom oz. igrami, med tem, ko njen mož pravi, da je cele dneve na telefonu oz. fbju. in če zdaj grem na fb, bo zagotovo online pa največ pol ure nazaj objavila kakšno sranje … No, ko to njej rečeš, reče, da to ni zasvojenost. Ok … Ena soseda mi isto govori zadnje čase, a sama pa se hvali, kako rada bere zvečer knjigo po dve tri ure, dokler se ji črke že ne začnejo prepletati in da je v življenju prebrala že na stotine debelih knjig (jaz nisem niti ene še v življenju), najrajši bere drame in fantazijske … v glavnem, same take knjige, ker se imaš med samim branjem veliko za izobraževati oz. učiti.
Meni so igre zanimive po tem, ker so zgodbe, konec koncev se lahko veliko naučiš tujih jezikov v sami igri. Dostikrat kakšno igro preigram v angleščini, ker vem že potek zgodbe že skoraj na pamet, se odločim, da bom eno igro preigral dokonca v nemščini in stalno se naučim po par besed na novo.
Konec koncev pa, vse omenjeno je hobi. Za vse omenjeno notri se čas zapravlja in meče stran, ko bi lahko tisti čas vsi kaj naredili, pospravili, popravili itd. Ampak ne - najbolj vedo pametovati o zasvojenosti samo tisti, ki so isto zasvojeni s knjigami, tvjem, telefonom itd.
Kot je zapisano zgoraj. Odvisno je kaj in kje in kdaj velja za zasvojenost. Torej ali je zasvojenost označena kot družbeno sprejemljiva ali pa to ni. Tudi maratoniranje in triatloniranje je zasvojenost, med navadnimi smrtniki pa sploh. Prešportajo vsak prost moment, družine med tednom ne vidijo, med vikendom pa še intenzivnejše dirjanje ali pa udeležba na tekmovanjih amaterjev.
Dr. Rugelj je pri zdravljenju alkoholikov počel ravno to. Družbeno nesprejemljivo zasvojenost z alkoholom, je preusmeril v družbeno (bolj) sprejemljivo npr. tekanje. Roko na srce, 5 km tek vsak dan, je tudi zasvojenost.